Na petkovo jutro smo se zbudili že v zgodnjih jutranjih urah (perspektivca malo prej, ostali malo kasneje). Vid in Luka sta zagreto napadla smer Mosarški, naveza Maša – Neža – Urban pa smo se počasi podali proti zahodni steni Anića kuk, z namenom, da bi splezali Bračni smjer. Po nenavadnem spletu okoliščin sta mlada perspektivca prej preplezala smer, kot mi (ups… :)). Zaradi zgoraj navedenih okoliščin smo spet večerjali s čelkami.
V soboto, sta se proti steni Anića kuk prva odpravila Urban in Vid. Malo kasneje smo jima v kanjon sledili še ostali trije. Po uspešnem dnevu plezanja – Vid in Urban sta splezala smer D. Brahm, naveza Luka- Maša – Neža, pa Centralni kamin; smo se lahko končno vrgli v vodo. Večer smo preživeli ob igranju taroka.
Na zadnji dan je bila celotna zasedba plezalcev na poti v kanjon, malo kasneje. Luka in Urban sta preplezala smer Armadillon, kljub boju z naravo (sršeni in mravlje). Naveza Neža- Maša – Vid pa smo se podali v Celjski stup. Naš izlet v Paklenico se je končal z obvezno pavzo pri Dinkotu, zadnjim skokom v morje in banjico sladoleda.
Maša & Neža 🙂