Vzponi

Tabor v Dolomitih 17.-25. julija 2021

objavil Andrej Pečjak 2021-08-07

objavil Andrej Pečjak 2021-08-07 547 views

Pobuda KA za skupne tabore je bila odlična vzpodbuda za navezavo stikov med tremi odseki, ki so se odločili za sodelovanje in skupno organizacijo letošnjega tabora v Dolomitih.

Udeležba članov AO Domžale je bila sicer skromna v primerjavi z udeležbo Kranjčanov in Železničarjev, obenem pa vzpodbuda, da se bo naslednjega tabora zagotovo udeležilo več članov odseka.

Cerarji so prispeli v Dolomite še pred uradnim začetkom tabora in uživali v vesoljnem potopu in 4 stopinjah nad ničlo. Ker se Johny nikoli ne preda, so vztrajali do nedelje, ko se je vreme začelo izboljševati, Johnyju pa iztekati dopust. No »102« so pa le stisnili.

Pečjaka sva prišla v petek proti večeru in se udobno namestila v ogrevanem avtu. V soboto je vreme pokazalo malo prijazen obraz, pa sva se zapodila v Torre Lusy, kjer je vedno možno pobegniti pred nevihto s spusti po vrvi. Imela sva pa srečo – nevihte ni bilo. Naš tabor, kjer je še zjutraj samevalo le par šotorčkov, je pozno popoldan oživel, šotori in šotorčki železničarjev so rasli kot gobe po dežju, no saj je tudi bilo po dežju 🙂 . Edini predstavniki AO Domžale pa smo obujali spomine na veličastno obiskane tabore v Dolomitih, ko smo na ferjanu še veliko plezali in manj kolesarili

Nedelja nam je postregla s plohami, pa se nismo predali malodušju, kar nekaj navez se je podalo v krajše smeri, pa tudi prve medferajnovske naveze so se oblikovale. Zvečer sta na izpraznjeno mesto Crerarjev postavila šotor Neža in Blaž, pa smo lahko mleli ferajnovske teme.

Ponedeljek je postregel s soncem in vsi plezanja, pohodništva in kolesarjenja željni so zapustili tabor.

Ker je tudi torkovo vreme poskrbelo za veliko plezalnih vzponov, so nekateri udeleženci že napovedovali, da bo potreben kakšen dan počitka, najbolj vztrajni pa so spet plezali, saj četrtkova napoved ni bila prav vzpodbudna.

Midva sva na hitro skočila za dva dni domov, pa naju je že v četrtek nadomestila močna domžalska ekipa ( Meta, Urška in Matej ter Lana, Urban in Andrej T.), v petek pa se je spet plezalo od jutra do večera.

V četrtek in petek so se že tako množičnemu taboru pridružili Kranjčani, ki so dodatno poživili pisano zbirko udeležencev.

Petkov večer je potekal v znamenju palačink (hvala Železničarjem Manci in Neži, ki sta pripravili maso, Vesni in Marku, ki sta jih pekla in Tilnu, ki ni varčeval z nutello) in igranja na kitaro Rok in predvsem Marko, maček Muri in še kakšne klasike, da smo se lahko ubrano pridružili vsi.

Ker se palačink z nutello plezalke in plezalci nikoli ne naveličamo, ponovno hvala Vesna in Marko ter Tilen! in ker imajo Kranjčani svoj bend in pevski zbor, je je bil sobotni poslovilni večer še bolj glasbeno razigran.
V nedeljo se je tabor hitro praznil, pa tudi volje za plezanje je počasi zmanjkovalo, ostala pa je želja po druženju in še kakšnem podobnem taboru.

Opravili smo 33 vzponov (morda tudi več, toliko je bilo oddanih), večinoma od IV-V. stopnje težavnosti.