Po slabi uri in pol z zadnjega parkirišča v Logarski, kjer sva okoli 6.30 parkirala skoraj pri okrepčevalnici Pr’ Lampi (nazaj grede okoli 12. se je kolona parkiranih vozil začela cca 600 metrov nižje), sva bila že na dobro znanem izhodišču Vzhodne smeri v Mali Rinki. Kaj napisati o eni najbolj priljubljenih smeri: lepa, orientacijsko enostavna in nekrušljiva ter z razgledom na množico planincev, ki se je vila proti Turskemu žlebu. V smeri sva bila sama, vsaj dve navezi sta bili v sosednji Igličevi. Nazaj grede sva si ogledovala še sosednji Szalay-Gerin raz – bi ga, a je toliko napisanega o šodru, da ga hkrati tudi ne bi 🙂
Ker je bila nedeljska smer luštna, sva bila naslednje jutro ob 6.30 na Vršiču s kar nekaj več opreme za severno steno Velike Mojstrovke. Debelakova je bila prava izbira za vroč dan, ni se izneverila ne glede zahtevnosti detajla, ne glede iskanja pravih variant, razgledne police – in predvsem ne glede res super skale nad detajlom. Dobra dva raztežaja za nama je celo smer plezala še ena naveza. Po cca. 5 urah sva pogledala čez rob stene in stopila na sončno in vročo stran.
LP, Bojana in Niko