Prej neznana kot znana smer s skromnim, a precej obetajočim opisom v severni steni Velikega vrha, je že pred tremi leti pristala na Bojaninem spisku. Na zgodnje jutro 1.7.2020 sva bila z Vrančka pod Ljubeljem v slabi uri in pol malo pod Hajnževim sedlom na vstopu, ki ga je enostavno najti. Tudi potek smeri je kljub redkim informacijam enostaven, česar pa žal ni možno reči za skalo. Prvi raztežaj je malo podrt, varovališče sva uredila na boru, začetek drugega je obetajoč, a le prva polovica, ki ji sledi najtežji del z »votlo travo« – nestabilen kup trave in skal, ki se ga ne da obiti in čaka, da se podre. Našla in vpela sva vse tri kline, zabila in pod najtežjim delom smeri pustila še enega, prav so nama prišli tudi frendi. Dvema raztežajema sledi še dobrih 100m poplezavanja po grapi, ki se izteče na markirano pot na Veliki vrh. Vesela, da je ni več na spisku.
Ker pa nimava fotk iz smeri, sva za naslovno priložila eno iz Kranjske poči (splezala 28.6.20) in za ohladitev še eno s Prisojnika februarja letos.
LP, Bojana in Niko
Sliši se kot dobra zgodba. 👍