Je bil. Vreme je bilo zelo plezljivo, samo v soboto so nas od zgoraj neki hoteli prepirčat, da obrnemo. V nedeljo pa je bilo sploh kičasto. Vsega skupaj nas je bilo v vseh treh dneh blizu štirideset članov, ki smo se tako ali drugače spominjali našega zaljubljenca v Planjavo. Kosi in Barbi sta se celo povzpela nanjo, ostali pa samo v nedrje zahodne stene. Bilo je še nekaj pridruženih članov in tabornik Jaro ml. z družino.
Tako se nas je največ tovarišev in tovarišic nabralo v petek proti večeru. Nekateri so morali takoj nazaj v dolina, drugi pa smo »morali« še preveriti skalovje pred nočjo. Tako se večer ni preveč vlekel in tudi hmelj je laže tekel po grlu. Sobota je bila plezalsko kakopak najbolj dejavna, v nedeljo pa smo samo še malo potrenirali skrotje, da nebi čisto zarjaveli. Kakorkoli, bilo je čedno kot vedno, rešili smo ferjan in še pol sveta zraven.
»Mihatova« Rok in Meta sta imela nenapovedano izpitno tečjaniško turo, kjer sta se izkazala in sedaj lahko v miru čakata, da postaneta mlajša pripravnika. Tako smo v petek zvečer z Meto in Miho splezal Zgornji steber Brane, v soboto Meti in Rok Mihev Smer Svetelove, v nedeljo pa nas je krasno jutro potegnilo v Šijo Brane (Rok in Meti Kališnik, Frančiška).
V nedeljo zjutraj sta nas presenetila predsednica in »podpredsednik«. Za »nagrado« smo ju na sestopu peljali po lovski poti do Jermance, da se malo popestri…
Evo tolk, itak da je bilo čedno. Drugo leto pa kar sedaj rezervirajte vse prve tri vikende v juniju, ker bo že okroglo 10. leto in se bomo malo bolj spominsko družili skupaj s taborniki. Vsi, ki imate diase (in jih še niste skenirali) imate sedaj dovolj časa, da le to pripravite.
Tudi ostalim udeležencem je “dovoljeno” vpisati vtise z memoriala …