Zaradi preobilice dela sva žal opustila večdnevne plane a vseeno izkoristila prvi maj kot se spodobi. Urban se je po dveh frikovskih skupnih turah zaporedoma že skoraj tresel od želje po “šodru”:):) zato dileme skoraj ni bilo. Do Julijcev se nama ne da, Kogel je pa že suh.
Po razgibanem dostopu (sneg, trave, spet bele flanke), kjer naju je presenetil skalni plaz (na srečo sva na sebi že imela čalade) sva prispela do stene, kjer pa si bile razmere idealne. Sonce ni nabijalo, pa je bilo vseeno toplo, skala suha, smer nabita, štanti navrtani, midva pa dobre volje. Sklepam pa, da je bilo tako tudi v domu v Bistrici, saj se je glasba iz žurke slišala prav do naju:). Plezanje je šlo gladko, zaključila pa sva ga s krofom (Ana) in slaniki s kečapom (Urban, mmmmmm).
Zaradi nevarnega izgleda flank pod steno sva sestopila navzgor, čez Velike pode, mimo bivaka pod Grintavcem in čez Kokrško sedlo, kjer zima še ne jenja, zato sva dol napol “smučala” na nogah, na pol po riti in naravnost dol po grapi skoraj do ceste. Obvezen stop še Pri Juriju in via Ljubljana.