Med navijanjem za atlete U-18 na evropskem prvenstvu v Banski Bystrici na Slovaškem sva 19. julija skočila na najvišji vrh Poljske. Na 2.503 metrov visoki Rysy sva štartala iz slovaškega Štrbskega Plesa v Visokih Tatrah – in dobre 3 ure kasneje stala na najvišjem vrhu Poljske😁
Rysy ima tri vrhove, dva sta na Slovaškem, tretji SZ pa na Poljskem – in je z 2.499 tudi njen najvišji vrh. Slovaški alpinizem ne dovoli samostojnega postopanja naokoli, pač pa moraš hoditi po stezi in stopničkah ali pa najeti vodnika. Nesreč je res manj, vtis take (ne)svobode nekoliko popravi poceni nastanitev, hrana in odlično pivo.
Ker sva bila dobro aklimatizirana 😁, sva se 5 dni kasneje odpravila še na najvišji vrh Švice – oziroma bolj pravilno na najvišjo goro, ki v celoti leži na ozemlju Švice, Dom. Po osmih urah vožnje do Rande je bil tri ure in pol dolg sprehod do koče Domhutte na 2.940 metrih skoraj prijeten. Tam naju je ob 18.30 čakala slow-food večerja s štirimi hodi ter Bojano še en aspirin proti glavobolu. Noč je bila kratka – ob 2.30 nas je bilo na zajtrku cca 30, in prav toliko pol ure kasneje po kamniti poti proti ledeniku Festi. Še z lučkami smo ga prečili in preplezali skalni plezalni del, II+ do prevala Festijoch, kjer so že pred sončnim vzhodom nekateri zavili na normalko po ledeniku, drugi pa na greben Festigrat, III+. Tam so bili pogoji idealni – suha skala, nič ledu, vzpon le v dolgih rokavih, nič vetra. Na 4.545 visokem vrhu sva stala že pred 8. – in glede na sestop po normalki po ledeniku pod Lenzspitze nič prezgodaj, saj se je užitek v hoji zaradi temperature in sončne lege slabšal iz minute v minuto. Kljub temu, da sva bila v koči že pred opoldnevom, sva bila enkrat za spremembo “turista”, pametovala bodočim osvajalcem o pogojih, trosila zgodbice preteklih odprav, še enkrat prespala in se vožnje proti domu lotila popolnoma budna. Na poti do doline sva prehodila še najdaljši viseči most v Evropi. Zdaj sva pa aklimatizirana…
Bojana in Niko
