Stene nad dolino Krme so ponavadi prve resnejše stene v naših hribih, ki v zgodnjem poletju že omogočajo skalno plezarijo konkretnejše metraže.
Tako sva se z Mihom (AO Jesenice) odločila za obisk Leve smeri (V/IV, 400m) v Trapezu, avtorsko delo Mitje Kilarja in Nadje Fajdiga iz leta 1953. Če Mali in Veliki Draški vrh slovita po slabi skali, del stene imenovan Trapez (desno od vrha VDV) ponuja čvrste prijeme in obilo smeri (tudi nekaj zgolj zmerno težavnih), ki pa začuda ne doživijo pogostega obiska. Izjema je seveda smer Dolar-Kilar-Vavken, iz katere je bilo tudi minulo nedeljo moč slišati plezalne vzklike.
Najina linija vzpona. V vršnem delu sva odvila levo – v Zupanovem vodničku je sicer smer začrtana naravnost gor.
Pravzaprav o Levi smeri ni znanega veliko. Na spletu si je moč prebrati uradni opis smeri, za katerega je zaslužen Tržičan Miha Zupan, ki je zbral informacije iz vseh znanih smeri MDV-ja in VDV-ja in pred pol ducata let izdal vodniček, za pomožno zvezdo vodnico pa nama je služil opis iz spletne strani zagrebškega AO Železničarja.
Z Mihom sva Levo smer raziskala minuli vikend, spodaj je opis najine variante plezanja – vstopila sva po direktni liniji in ves čas sledila naravnim prehodom, tako da nisva nikoli potipala mesta, težjega od zgornje pete stopnje. Plezala sva šest ur.
1 R (II – III, 50m): težavnost podobna kot pri dostopu v DKV, sidrišče si uredimo pod izrazito zajedo.
2 R (IV, 40m): vstop v zajedo z odlično skalo, štant pri prvem klinu v smeri, lahko tudi podstavek višje.
3 & 4 R (do IV, 60m): plezanje rahlo proti levi v smeri izrazite zajede, ki ponuja najlepši prehod proti vrhu stolpa. Skala zgolj povprečna.
5 R (IV+, 45m): zajeda z monolitno skalo in lepo plezarijo (naslovna fotografija), prav pridejo metulji. Štant na terasi vrh razglednega, udobnega stolpa.
6 R (V+, 40m): plezanje po odprtem kotu / zajedi, edini opremljen raztežaj v smeri. Skala je dobra. Klini so stari, zato pa številčni. Štanta se lahko na terasi nad previsom, kjer se desno odcepi Lomska smer, lahko pa še dalje 10m po pragovih nad teraso, kjer tičita dva klina.
7 R (IV – V, 45m): dalje po povsod prehodnih strmih pragovih proti levi, v smer že iz doline vidne ogromne sive plate. Sidrišče na polici pod plato. Na tem mestu Zupanov vris smeri krene rahlo desno navzgor, vendar je svet tam težaven, skala pa slaba, bolj naravno je nadaljevanje levo po polički za vogal in nato navzgor.
8 R (IV+, 50m): bolj siten kot težak raztežaj, saj skala z višino postaja slabša. Levo sprva rahlo navzdol, za vogal in po pragovih navzgor. V neizrazito zajedo, čez previsek na udobno mestece za štant. Možnosti za varovanje je veliko.
9 R (IV – V, 40m): dalje po zajedi in nato proti desni v smer grape, kamor se izteče tudi DKV. Po grapi (I-II) še nekaj minut do vrha stene.
Smer je celostno lepa in bi si zaslužila še kakšen obisk. Nikar pa v strmino brez kladiva, saj z izjemo najtežjega raztežaja kline srečaš le poredkoma. Skala je v spodnji polovici odlična, v zgornji povprečna. Plezanje nad stolpom mestoma poteka po odprti steni, zato pa so sidrišča vsa po vrsti udobna. Pa srečno! 🙂
