Po množici prebranih smučarskih poročil s petimi ***** sva 15.2. tudi midva poleg turno smučarske opreme napakirala vsak po dva stroja in se odpeljala proti Ljubelju. Startala sva ob zori in po slabi uri in pol smuči pustila ob vstopu v Lenuhovo. Prvi skok (krajna poč) je delno kopen, zato se je treba čezenj malo stegniti, a sneg nad njim drži. To je tudi najtežje mesto v smeri.
Nadaljevanje grape je lepo zalito z izjemo nekaj krajših odsekov, kjer je zaradi pomanjkanja snega cepin treba vihteti bolj previdno. Do vrha Begunske Vrtače hodiš bolj ali manj po stopničkah, ravno prav grifig pa je bil tudi sestop po zahodni grapi (ki je sicer bolj kot za smučanje primerna za abručanje). Trenutne razmere, če si dovolj zgoden, so primerne tudi za tečajnike pod budnim vodstvom izkušenejšega. Od Lenuhove do avta pa je smučanje ena sama uživancija – ni čudno, da je bilo od 9h naprej na hribu vse bolj živahno.
Bojana in Niko