Tine Mihelič je zapisal, da če želiš v prostranem Okrešeljskem ostenju preplezati res lepo, zmerno težko smer, jo uberi v Vzhodno smer v Mali Rinki. Tako smo se dogovorili z mentorjema, da zjutraj vstanemo prezgodaj, da bomo imeli smer samo zase. V temi krenemo proti Logarski dolini, da preverimo ali je to res najpriporočljivejša smer za tri mucke, ki si še brusijo krempljce. Po hitri hoji z vzhajajočim soncem prispemo na dno Turskega žleba,si razdelimo vloge,navesimo opremo ter navežemo na štrik. Plezanje poteka v strmi, odprti steni. Sprotnega varovanja ni potrebno nameščati, saj v celotni smeri tiči več kot dovolj klinov, tako da z postavljanjem sidrišč ni bilo problema.
Smer je dostopna praktično vsakemu plezalcu in je seveda zelo obiskana. Ker zaradi čvrste skale in lahke orientacije spada med varne smeri, je posebno primerna za plezalca, ki se šele prebija skozi prve razrede plezalne šole. Smer je popolnoma naravna in kot narisana čez steno. Sledi namreč velikemu nezgrešljivemu žlebu, ki se pne strmo od leve proti desni čez vso steno, začne pa se v spodnjem delu Turskega žleba. Smo prvi v steni in nad nami ni nobene naveze, ki bi prožila kamenje. Na nekaterih mestih plezamo kot po jajcih, da ne ogrožamo ostalih. Vendar pazljivi kolikor se da, štrik ta naša popkovina, vez z življenjem ima drugačen načrt in temeljito pometa vso steno naloženega grušča, na srečo vse leti mimo nas. Niko je prvi v navezi in vleče za seboj dva vajenca in ker hočemo biti čim hitrejši se dogovorimo, da on pleza prvi, midva z Gašperjem pa kot druga v navezi izmenjaje varujeva in rešujeva godljo iz vrvi.
Niko se je ta dan kar namolzel štrika. . Punci nas na sidriščih dohitevata in v ta lepših delih smeri, Bojana prepusti vodstvo Špeli. Niko zgoraj išče linijo, ko mi na rednih postankih čebljamo in se veselimo, razmere so odlične.
Tako smo preplezali ta lepše dele smeri in se znašli v trikotniku, kjer se lahko odločiš za originalno smer, ki poteka desno ali pa za lepšo in bolj plezano varianto, ki vodi raztežaj poševno v levo čez razčlenjene plošče proti razu in na koncu po lahkem svetu na rob stene.
Vsaka celota je sestavljena iz manjših delov in tako smo se razvezali, okrepčali in odpravili v dolino vsak svojim radostim naproti.
Za sam dostop, vzpon in sestop v dolino smo potrebovali slabih osem ur in tako prestali spoznavno turo. Mentorja sta ocenila iz kakšnega testa smo in se že dogovarjamo za naprej.