Še en vroč dan naju je 12.8.2021 usmeril v severne stene nad Jezerskim. Proti Koroški Rinki sva krenila z Ravenske Kočne in bila po dobrih dveh urah hoje po senci in hladu po Slovenski poti mimo Ledin na vstopu v zavarovano pot na na Križ. Tu sva do vstopa v smer Klepet (5-/4, 220m, Relja) ob steni sestopila cca 100m, do modre vrvice v skalnem ušesu nekaj metrov višje v steni. Plezanje po ploščah je odlično, v petih raztežajih sva našla več ali manj vse svedre in vrvice, za orientacijo pomaga tudi prečenje markirane poti po koncu 2. raztežaja, kjer nad potjo sledi najtežji del, kratka lepa zajeda. Ponavadi plezaš po smeri in če postane pretežko, veš da si zašel. Tu pa je zanimivo, da ko postane prelahko, veš da je nekaj narobe in da si iz smeri. Torej smer ima veliko lažjih obvozov. Smer je bolj podobna smerem v plezališčih in če ne bi bil dostop tako dolg, bi bila verjetno bolj obiskana in bi jo priporočil tudi začetnikom. Če pa prenočiš v koči na Ledinah, imaš do vstopa 45 min. 
Po zadnjem štantu kar na jeklenici se priključiva kar številnim na poti na Koroško Rinko. Z nje kratek sestop in po markirani poti na Kranjsko Rinko, tu ponovno nadaneva pasova in nekaj vrvic ter vponk in začneva s prečenjem grebena Rinka-Skuta (IV/II, 700m). Spust je res zoprn in krušljiv, vmes najdeva še enega konja (ali skalo, ki sva jo tako preplezala), in kar vesela sva najnižje točke in začetka vzpona. Tu res sledi “poezija skale”, saj je plezanje v dobri skali prijetno, zgrešiti res ne moreš veliko, je pa krajših variant levo/desno vseeno veliko. Greben je res izpostavljen in občutek plezanja je bil precej daljši kot ura in 15 do Skute. V sestopu sva čisto nenačrtovano pristopila še na Štajersko Rinko, potem načrtovano še na Koroško, sledil je še dolg sestop – tokrat brez sence. Še kratek postanek za hidracijo na Ledinah pri 21 stopinjah, potem pa po lovski v razbeljeno dolino na 31 stopinj, kamor sva se vrnila po 10 urah.
Bojana in Niko