No pa da še friko kaj napiše, v četrtek sva se z Načelnikom Ogotom zmenila, da greva v soboto plezat, Ogo je imel v mislih malo daljšo smer, a jaz zaradi popoldanskega praznovanja nisem imel časa dlje kot do cca 15:30, tako, da cilja nisva še dorekla. zmenila sva se, da se dobiva ob 7.00 v Vodicah in potem naprej (frikoti nismo vajeni zgodej vstajat). Spotoma sva se ustavila še na MOL-u za kavico, se zmenila, da greva na Vršič in potem naprej izbirava cilj. parkirala sva 2 ovinka pred vršičom, saj se je iz minute v minuto nabiralo čezdalje več avtomobilov. Na vršiču sva se odločila da zaradi kratkega dostopa izbereva NŠG in potem greva toliko smeri kot nama znese. Mislila sva it najprej Violinco (nova smer Toma Česna) a sta naju dva prehitela, zato sva zraven izbrala eno izmed Pečjakovih smeri in sicer Vidovo nekje 6a težavnosti. Prvi cug je naprej potegnil Ogo, potem sva plezala cug cug, skala je res dobra in čudovita smer, res uživancija. z vrha sva se z dvema abzajloma spustila, do izhodišča. Ker sva bila navdušena nad dobro skalo in še premalo ožgana od sonca, sva se zdaj podala v prosto Violinco. To sem prvi cug plezal naprej jaz, prvi del ni tako težek, je pa malo drugačna skala, kot sem jo bil vajen v prvi smeri. tretji raztežaj je bil pa adijo pamet dober, gledaš pred sabo navpično steno, si rečeš tole bo pa zdej žur, ko pa začneš plezat, se ti pa začne smejat, saj so skrite šalce, in ni jih malo, jih pa proti vrhu raztežaja začne zmanjkovat. petem še ogo potegne do vrha in spet abzajl. spijeva malo vode, se spakirava in odpraviva do avta. Zapeljeva se do Tonkine koče na enega zasluženega hladnega. Ogo si je privoščil kosilo jaz pa sem se šparal za žurko. In še dobro da sem se. hvala Ogo za super plezarijo.
