Domžalc

Zbudilo nas je leno nedeljsko sonce, mi pa nič leni, polni energije smo skovali načrt za moj prvi hribovski podvig. Odpravili smo se proti Kranjskemu Raku in nadaljevali vožnjo po cesti proti Veliki planini, kjer smo na Rakovi ravni pri kamnolomu pustili avto. Mami si je oprtala nahrbtnik, ati pa mene v nosilko.

Lahkih nog in tac (s seboj smo imeli obvezno tudi našo psičkoTaro) smo krenili na pot. Vseskozi sem spremljal pot, da ne bi mami in ati slučajno zgrešla smeri.

Ko smo se levo odcepili od ceste smo močno zagrizli v breg, nato pa lahkotno, vendar v vetrovnih razmerah prehodili pot proti Jarškemu domu in naprej (priznam, da je ta del poti “malo meglen” saj sem si vmes malo spočil oči). Naš cilj je bil namreč, kot ste že verjetno ugotovili po naši slikci društveni dom PD Domžale – Domžalski dom na Mali planini. Kot letos novo pristopni član se spodobi, da ga obiščem med mojimi prvimi vzponi. Ko smo končno prispeli je bil pošteno že čas za našo zasluženo malico. Dodobra smo se odpočili in okrepčali in se odpravili iz toplega “Domžalca” nazaj na mraz proti dolini. Veter je sedaj bril močneje kot pri vzponu, zato sem se še bolj tesno stisnil k atiju in spet kaj hitro zadremal. Tara je ves čas pazila, da smo bile njene ovčke vse na kupu. Po hitrem spustu smo bili nazaj pri avtu od koder smo se nato odpeljali domov. Moj prvi vzpon le ni bil kar tako, saj še nisem dopolnil niti 7 mesecev, pa vendar sem brez vsakršnih težav osvojil zadan cilj.

Lenart Križnar