Že deset dni je od tega … posipam se s pepelom.
Bil je lep jesenski dan … tralala. Res je bil in z Andrejem sva jo zato mahnila v kogelovega Zupana. Je lepa smer, samo posrana. Da je temu tako je Andrej ugotovil že na drugem štantu, ko je bil prisiljen čakati ob kupčku sumljivega duha. Reveža je tako pretreslo, da je spustil reverzo in se je za kazen polbičal do vrha.
Ostalo je potekalo brez posebnosti. Edino to, da sva vmes preplezale kar nekaj prečk, ki jih v Miheliču ni, pa še ocene so konkretno zahtevnejše od zapisanih. Nama je pa ratalo prosto čez detajl, sem se pa zato kasneje ves navit pogulfal mimo dobesedno zadnjega klina v smeri – takrat sem pa jaz zaklel kot na začetku smeri soplezalec. Le da zaradi razočaranja, da ni šlo na frej čez. Andrej, kakopak, ni imel teh težav.
