Ideja je padla ob vabilu na smučanje. Je že tako, da plezalci vedno in povsod iščejo možnosti za plezanje.
Četrtkov ‘trening najbolj pridnih’ ni razočaral in poleg dobršne mere treniranja je postregel s povečanjem ekspedicijske ekipe. Tako je v petek iz Vižmarij štartal kombi s štirimi ambicioznimi plezalci in precej zanimivo vsebino, med katero ni manjkalo zglednih količin piva. Istega dne pozno zvečer je bilo moč siveg dirkača že opaziti nad sotesko Sottoguda, ki leži pod alpinistom tako ljubimi Dolomiti. Udeleženci tabora smo to noč temeljito testirali spalne kapacitete prej omenjenega prevoznega sredstva in se bolj ali manj naspani zbudili v jutro z dobrimi ramerami.
Meni nič, tebi nič smo po obilnem zajtrku in 3 minutnem dostopu že gledali našim ciljem v oči. Fantje so se zagnali v led in besno štepali en slap za drugim, predstavnica nežnejšeg spola pa sem pridno zihrala in lezla za svojim soplezalcem. Nepopolnim razmeram navkljub materiala ni zmanjkalo in do poznega popoldneva smo bodisi plezali bodisi občudovali našutane Italijane, ki so lezli tisto, kar bomo lezli mi prihodnje leto :).
To noč nam je prenočišče ponudila pobratena skupina smučarjev in večer smo preživeli ob načrtovanju naslednjega dne (sami veliki načrti, kakopak) in tokrat bornih količinah piva – gostiteljem na ljubo. Naslednji dan smo jim bili za to nekako čudno hvaležni, saj smo kljub nočni pošiljki snega zlezli še vse, kar je bilo v dotični soseski mogoče.
Ker smo precenili, da italijanom ne bomo zaupali naših skrčenih želodcev, smo se že zgodaj popoldne primerno zmatrani odpeljali Jožici naproti. Ker vselej šparamo za novo opremo, smo se morali ogniti avtocestam. Po precej izpraznjenih pločevinkah hmeljevega zvarka, nekaj frutabelah in postankih za wc, smo v Gozdu Martuljku slovesno zaključili letošnji ledni tabor.
Bojda blizu soteske, kjer smo bili letos, leži vsaj še ena podobna. V kolikor bodo razmere prihodnje leto vsaj take kot letos (letos v Sottogudi niso bili narejeni vsi slapovi v celoti), bo to idealna destinacija za zimski tabor. V večjem številu, se razume!
Z nekaj ugibanja smo splezali:
Sobota:
Rugiada (WI4, 20m), Urban & Ana
Arbre Magique (WI4-, 30m), Matej & Andrej
Arbre Magique – varianta (WI3+, 30m), Urban & Ana
Arbre Magique (WI4-, 30m), Urban & Ana
Arbre Magique – varianta (WI3+, 30m), Matej & Andrej
Moulinette (WI4+, 40m), Matej & Andrej
Nedelja:
Moulinette (WI4+, 40m), Urban & Ana
Noname (M5 – M6?, 20m), Urban
Cascata della Luna (WI4, 70m), Andrej & Matej
Hvala Vinkotu in Mihatu za šraufe, smo jih mel na konc enih 20 viška 🙂
Urban, če so viška lohk kumot koga razbremenim pa jih jst vzamem? 😀
Če bi bli zares viška bi si jih že sami potalal med sabo 😀