V nedeljo sva z Vidom plezala Parižanko v Debeli peči. Ker je cesta v Krmo še zaprta, sva avto pustila pred zaporo in se not zapeljala s kolesi. V smer najprej skoraj nisva vstopila, saj naju je tik pred vstopom presenetila ploha in sva nato pol ure čakala ter gledala v nebo in spremljala radarsko sliko. Sama smer je sicer čudovita in dobro opremljena, predvsem detajl (VI+). Tega sva oba splezala prosto. Plezanje nama je večkrat dodatno popestrilo bobnenje iz levega dela stene, kjer je druga plezalna naveza skoraj podrla hrib. S Parižanko sva opravila še kar hitro, ko pa se smer pridruži SV razu je bila pred nama še ena naveza in se je plezanje precej upočasnilo. Od tam naprej je skala precej slabše kvalitete, z izjemo zadnjih dveh cugov.
Takoj ko sva se na vrhu smeri razvezala se je ulilo in popolnoma namočilo naju in vso opremo, ki ni bila pravočasno v ruzaku. Mokra skala na sestopu je malo otežila pot do Kovinarske koče, kjer sva se močno razveselila koles, s katerimi sva se spustila do avta v 5min (namesto dobre pol ure duhomorne hoje po cesti). Doma sva oba hitro začela sušit vso opremo in oblačila ter začela pakirati za jutranji odhod v Dolomite.