3. februarja zvečer sva pripravila vse za turno smučanje in tik pred odhodom po pogovoru o planu B v avto vrgla še zimske čevlje. Odločitev se je izkazala za pametno, saj pogoji razen za največje smučarske navdušence v vseh pogojih, ki jim je vseeno za kako razo in prasko, res niso za ljubitelje ugodne smuke od avta do avta. So bili pa zato pogoji optimalni, če ne že vrhunski, za pešake, najbolj za take, ki ne iščejo velikih izzivov – Centralna grapa ter Šentanski plaz bi bila težko še bolj stopničasto uhojena. Temu primerna je bila tudi povorka čez obe smeri, piko na I pa je dodala množica cca 30 ljudi na vrhu. Kar čudno bi bilo, če ne bi srečala koga poznanega – na soncu in v brezveterju pri nekaj nad 0 stopinj sva srečala tudi Andreja Č.
Aja., V četrtek, 1. februarja je dobre razmere v Teranovi smeri poleg Jurija, Bojane in mene izkoristilo vsaj pet navez in še nekaj solistov. Pozimi se dostop s parkirišča pred rampo res vleče …