Ob lovljenju prostih poletnih dni in urah preučevanja radarskih slik, smo letošnji tečajniki le prišli na svoj račun. Tokrat se nas je zbralo pet, nekateri s svojimi mentorji, spet drugi smo se priključili že obstoječim navezam in se skupaj podali na Staničev vrh. Zbirno mesto je bila Kamniška Bistrica ob 5:30 zjutraj. Kljub napovedi, da dežja ne bo, dežuje. Vseeno se odpravimo naprej proti Jermanci, kjer nas pričaka drugi del ekipe in po preverjeni opremi in številu sendvičev, se odpravimo na pot. Ta se počasi a vztrajno vzpenja, v Klinu zavijemo na neoznačeno stezico katera se vije ob levi strani tolmunov v Repovem kotu, vseskozi pa nas spremljajo oblaki. Fantje držijo tempo, punce sopemo nekaj korakov za njimi, vsi pa se ujamemo na vstopu v smer Mrzlo postaja (V, 150m).
Razdelimo se po navezah in zagrizemo v smer, katera takoj upraviči svoje ime, saj je zaradi našega števila in čakanja, da pridemo na vrsto, začelo postajati pošteno mrzlo. Prvi v vrsti je Niko, z njim tečajca Jurij in Miha, sledi mu Bojana, z mano in Klemnom, zadnji v vrsti pa je Janez skupaj z Majo in Jušem. Štirje raztežaji nam nudijo lepo in razgibano plato, ki v marsičem spominja na skalo v Paklenici, saj se plezalke skorajda limajo nanjo in je vsak korak lahko siguren. Na vrhu potreniramo vse potrebno za abzajl in se spustimo v jamo, mimogrede si ogledamo še jamo Velika Kovačnica in pokukamo skozi naravno okno.
Vrnemo se nazaj na izhodišče naslednjega vzpona, tokrat pade Labrador (5-, 110m). Naveze ostanejo iste, se pa tokrat v smer zapodimo skoraj vsi hkrati in posledično pride do rahlega »štrikanja«. Hvala bogu so tu samo trije raztežaji, saj bi v nasprotnem primeru utegnili z našim štrikanjem izvesti še kakšen makrame. Smer se giblje med drevesi in po naravnih žlebičih, spet v stilu Paklenice, vsi pa s platkami opravimo brez težav. Ob konstantnem sodelovanju skrbimo, da štriki lepo tečejo in se vse tri naveze uspešno srečajo na vrhu, brez makramejev.
Glede na dobro skalo in sorazmerno hiter dostop sklenemo, da se sem sigurno še vrnemo. Ura je hitro priklicala sonce, vročino in grozečo nevihto, zato ne odlašamo s sestopom v dolino, kjer opravimo analizo in se okrepčamo s tekočim hmeljem in gigantskimi zrezki.