Po mnogih oglednih turah v minulih letih, ki so se izkazale zgolj kot kondicijske ture brez epiloga, je v petek le prišel tisti dan, ko je Turski slap izgledal splezljivo.
Smer Turski slap v JZ steni Turske gore povezuje dva slapova, ki se zaradi sončne lege le redko razprostreta v tolikšni meri, da bi v svoje nedrje spustila kakšnega plezalca. Z Mihom Švegljem (AO Jesenice) sva do prvega slapu dostopila po nižji od obeh ramp (ne po direktni!) in zaradi slabe kakovosti ledu štantala na kline. Slap je bil psihološko naporen, saj so sončni žarki zadnje dni led preobrazili v nekakšen votel sneg, tako da so vijaki služili bolj okrasju kot varovanju.
Sledilo je sto metrov snežišča in že sva bila pod drugim slapom, ki je nudil led boljše kakovosti. Deviški visokogorski led naju je spustil čezse in po novem gaženju strmega snežišča sva se priključila smeri Ob južnem razu, od koder je le še streljaj do vrha Turske gore.
Sončen dan, redko plezana smer in popolna samota – dan za bogove nad kamniškim lepim kotom! Hvala Žigi (AO Kamnik) za informacije o razmerah.
