Po spletu okoliščin 11.8.2022 ob 6:30 zjutraj pade odločitev za plezanje. In ob 6:45 Slovenska smer v Severni triglavski steni. Pa nič nepremišljenega – trojček navodil, skic in fotografij imava pripravljen že nekaj časa. Vstop v Vrata pokaže, da je parkirišče polno in naj greva na bus. Ampak ker sva zelo pozna, greva kar naprej po ta novi asfaltirani cesti z vmesnimi 100m gasa rikverc zaradi srečanja s ta velikim busom. Se bova že kje stisnila. Pri plačilu parkirnine sva izvedela, da jim sistem malo nagaja in ne odšteva. Ko sva se vračala, je števec kazal 447 avtov, pa ne vem, če jih je bilo 100. Proti Pragu okoli 8:30 sva bila praktično sama, očitno so se pozivi glede zgodnje hoje v hribe le prijeli.
Na vstopu si nadaneva čeladi in za vsak primer plezalna pasova – zgodbice o orientacijskih težavah in lutanju po Steni je treba vzeti resno. Od Macesnov naprej sva smer malo začinila s plezanjem previsoko in nato spuščanjem po šodru, pa sva bila kaj kmalu nazaj na pravi vodoravni stezici in prav nič prekmalu na Belih plateh. Res super poplezavanje se nadaljuje proti Bučerjevi steni, pod katero (desno ob skalah) sva se vpisala v vpisno knjigo. Malo sva jo tudi prelistala, pa se najde kak znanec :)) Skala je tudi čez Bučerja in Škrbinico odlična, onstran nje pa sva na levi že zagledala Slovensko grapo. Kar oddahnila sva si, ker je praktično kopna. Plezala sva po desni strani in se na razcepu odločila za obisk naravnega okna. V vednost iskalcem dobre fotke: naravno okno ni očitno oziroma je obrnjeno “narobe”, prečno, tako da ga zagledaš šele, ko si skoraj v njem. Prehod čezenj v levo je malo sitna III, sva se pa na drugi strani srečala s še dvema plezalcema, s katerima smo nato nadaljevali v smeri Frelihove prečnice. Le-ta je res ozka in drzna, dolga, razgledna, tudi nabita, pa še kak pozitiven pridevnik bi si zaslužila! Tu je prvič v smer posijalo tudi sonce. Še prehitro sva bila pri izstopu Zimmer-Jahn, do Slovenskega turnca nato le še slediš shojeni poti. 1:15 do vstopa in cca 3 ure do Slovenskega turnca. Skala je čvrsta in odlična, prej zlizana kot šoder, če seveda nisi zgrešil. Orientacijsko sva se izkazala, a je možno res velikokrat zgrešiti. Definitivno je težje najti smer kot pa splezati.
Čudovit dan, temperatura za kratke rokave. Mogoče bova kdaj tudi sestopila po Slovenski, ker se sestop čez Prag moteče vleče – potem bo res že kičasto!
LP,
Bojana in Niko