Ker se je marmelada kuhala do 00.30, je zmanjkalo energije za izbiro smeri za soboto, 9.7. Ker pa se je obetal lep dan, ki ga ne gre preležati na kavču, je ob 6. zjutraj na hitro padla odločitev za Planjavo. Da ne bo prekratko, kar od spodaj do vrha. Pod vplivom vroče doline in preteklih temperatur, sva izbrala senčno stran. Morda glede na bolj ali manj oblačno vreme ter opazke sestopajočih s kapucami: “Do sedla gre, potem te pa sunki proti Brani kar premaknejo” ne bi bilo nič narobe tudi z južnimi smermi. Na sedlo se je vila kolona pohodnikov, o plezalcih, razen dveh, ki sta zavila proti Kaptanu, pa ne duha ne sluha. Morda so imeli boljšo vremensko napoved kot midva…
No, s kratkimi hlačami v Kratkohlači ni bilo nič: pod čelado je bila podkapa, iz nahrbtnika pa sta šla skupaj z železnino in vrvjo tudi dolg pulover in anorak. Štirje dolgi raztežaji Kratkohlače z odgnjenim kolenom plezalke v detajlu V-, pogledom čez okno in prestopom čez škrbino in že sva poplezavala do markirane poti proti Planjavi. Spraševala sva se, če bo vreme zdržalo, pa sva se odločila zaupati vsem brezdežnim napovedim in situaciji v živo, na kratko sestopila do rame in začetka Svetelove, ki je zaradi prvega kamina vidna že od daleč. Skala je super, tudi klinov je dovolj, kjer so potrebni in plezarijo sva podaljšala in kmalu sva stala na vrhu Brinškovega kamina. Od tu sva se podala proti vrhu Planjave kar direktno, glede na skice po smeri X oz. Stebru Planjave. Med poplezavanjem sva splezala vsaj nekaj detajlov IV, sledenje najbrž gamsjim potem naju je pripeljajo do težje zajede, kjer sva raje obrnila. Orientacijskih težav je bilo konec po pristopu na Severozahodni greben, kjer občasno lahko preseneti le še kak krajši podrt del. Po dobrih 6 urah od starta na Jermanci sva stala na 2394m, kjer je končno nehalo pihati. Dilemo sestopa čez Srebrno ali Kamniško sedlo je rešilo melišče👍
Bojana in Niko