Vpis v letošnjo alpinistično šolo smo pričeli precej nenavadno – zaradi izjemno velikega števila vpisanih tečajnikov smo zaprli informativne prijave skoraj en mesec pred prvim sestankom.
Tako smo zadnji mesec samo tuhtali kakšni bodo novinci ter z nestrpnostjo pričakovali prvi sestanek. 😅
Ker je bilo na uvodnem sestanku še vedno preveč zainteresiranih, smo naredili preizkusno turo. No… napoved ture je bila očitno že nekakšna selekcija in preizkus resnosti prijavljenih tečajcev. Alpinistična šola vseeno »terja« eno leto časa in tudi nekaj resnosti (razen kadar ne 🥳🙃).
Pa smo šli na Grintovec. No, vsaj tečajci so mislili, da gremo. 😳 S tem napovedanim ciljem smo že dodobra spoznali njihove sposobnosti načrtovanja ture. Pred odhodom smo namreč skupaj pogledali vso opremo. Večina pa je bila vesela, da se ne bomo odpravili v visokogorje.
Dan je bil hladen in pust, skupina pa precej velika, zato bi bila takšna zahtevna tura povsem neprimeren začetek. No, pa nekaj zahtevnejših tur mora tudi ostati za med letom, ne moremo jih vsega že naučiti prvi dan. 😎
Podali smo se po brezpotni turi na Belsko Kopo, naredili pa smo še ovinek do Martinj Turna.
Med potjo smo se pogovorili o poteku alpinistične šole, GRS-ju (hja tečajci naši, čist zares to ni redna služba!💼), si ogledali stene Martinj Turna, pokukali na zemljevid, spoznali dva 🦇🦇 majhna (ful lušna) netopirja v rudniku kaolina,.. skratka “spoznavanje narave in družbe”.
Kandidati so se na turi odlično izkazali, zato je bil izbor še toliko težji. Veliko zanimanje za vpis zelo veseli in daje vedeti, da se ljudje zavedajo nevarnosti v gorah.
Možnost izbire najboljših kandidatov nas navdaja z optimizmom, da bo to ena »top šit« generacija tečajcev (no pressure)! 😜 Skratka: dobrodošli med nami! ❤️