Včasih si jutranje budilke prav vesel, danes je bil tak dan. Z mentorjem (moj je Janez Kosirnik) sva se dogovorila za skupno turo na Staničev vrh (preko smeri Mrzlo postaja) in prečenje Zeleniških špic. Dobili smo se v Domžalah in se odpravili proti Kamniški Bistrici, kjer se je že na vse zgodaj trlo vozil, nič boljše ni bilo v Jermanci. Porazporedili opremo po nahrbtnikih in se odpravili proti Repovmu kotu, na srečo, tu ni bilo trume ljudi. Urh (Kosirnik seveda) je iz začetka kar do dobra navil tempo in čez kako uri in pol, smo že stali pod južno steno Staničevega vrha. Seveda, ker smo bili že tam, je bil obisk okna (Kovačnice) obvezen.
Smer smo začeli kar iz samega začetka Kovačnice. Smer je bila, kratka a slatka. Vrv in odvečno opremo smo na vrhu pospravili, obdržali smo samo pasove in gurtno “za vsak slučaj”. Z Urhom, sva se nato, raje apzajlala proti začetku Zeleniškim špicam, ker to spada zraves seveda 🙂
Prečenje Zeleniških špic? Ko gre na dol – obup, ko pa je treba spet malo poplezat, pa čista poezija. Po slabih 2 urah in 40minutah smo že stali na Srebrnem sedlu. Sledil je samo še skok proti Jermanci in kot se za tako turo spodobi, hladno pivo “Pri Jurju”! Kako je šlo, bo moral pa kar mentor povedat 😉
Hvala mentor za enkratno turo! 🙂