Pred tednom dni naju je dež pri Lipcah obrnil, a se nisva predala in se v Sekločevo smer ponovno odpravila 22.8. Bojana z malo treme, ker je to dosedaj ena njenih najtežjih skalnih smeri, jaz sem ponovil izpitno turo za alpinista in mi je bila že takrat zelo všeč. Ob 6. sva startala izpred Kovinarske koče in računala na cca 1,5 ure dolg dostop levo od značilne zajede. Ta se ni izkazala za tako značilno, tako da sva na strmih in mokrih travah že vračala v iskanju pravega dostopa, a se že čez 20 minut po nasvetu dveh Radovljičanov, ki sta šla v Ang Phu, vrnila po isti poti – le še prečila sva 100m in se malce spustila v veliko kotanjo… Orientacijskih težav nato vseh 250m Sekločeve V+/V (novi vodniček Debela peč) + 200m Jesih-Potočnikove nisva več imela.
V prvi raztežaj III sta tako vstopila že kar vplezana in brez težav našla razgledno stojišče na polici. Sledil je raztežaj proti zajedi, ki se zaključi z lepo kratko prečnico čez plošče. Tu naju je še malo vleklo naprej v desno v zajedo, a je v novem vodničku jasno narisano nadaljevanje med dvema skalama rahlo levo. Še eno dobro stojišče pred četrtim raztežajem, ki ga tudi ni možno zgrešiti, saj te usmeri pomožna vrvica točno nad tabo.
Sredi petega raztežaja, ki je skupen s smerjo Lesi se ne vrača in se zaključi v kotanji, nisva mogla mimo priložnosti za foto na »sedišču«.
Težav je nato konec, sledi dolga prečnica v levo okoli hriba na Jesih-Potočnikovo. Tu sva v drugem raztežaju štantala levo od 100-kg skale, ki se je odlomila pred dobrim mesecem, in smer – da plezanja v dobri skali ne bi bilo prehitro konec, zaključila po težji desni, direktni različici. Plezala sva slabih 5 ur in nato še v dobrih dveh in pol sestopila po lovski v Krmo.
Smer dobi + zaradi dobre skale, opremljenosti, udobnosti stojišč, lahke orientacije v smeri, imela sva še srečo, da je bila skala suha kot poper in da sva v prijetnem hladu v kratkih rokavih gledala čez dolino na sončno, pekočo stran.