15. avgust sva z Matejem želela preživeti v hribih, ampak s čim manj gneče v smeri. Po spletu sem zato dan prej iskala plezalsko bolj eksotične kraje -in kaj je lahko bolj eksotičnega kot Ratitovec? 
Na spletu sem našla nekaj podatkov o navrtanih smereh v Ratitovcu in jih poslala gospodu načelniku poveljniku. Njegova nevedna tečajnica se je torej zanesla na njegovo znanje in pripravo na turo (hja, udomačene naveze niso vedno najboljša zadeva 
).
Ker se nisem dovolj dobro pripravila na turo, sta naslednji dan pri dostopu sledili kazenski 2 uri tavanja in iskanja smeri. Matej je po strmih, rosnih travah skakal kot gamsek, jaz pa sem se počasi kobacala za njim. Gospod načelnik-hvala za to lekcijo, dobro si me jo naučil 
.
Po dveh urah iskanja sva končno našla rdeč klin, ki pripada Spominski Čerin Milan, poleg nje pa je še smer Avrikelj.
Odločila sva se, da najprej splezava Avrikelj in kasneje (če bo volja), še Spominsko Čerin Milan.
Vtisi o smeri:
Avrikelj nama je za začetek smeri postregel s težjim plezanjem od njegove ocene (V+), medtem ko je preostanek prvega cuga neverjetno lep. Smer je na začetku, kjer je težje, navrtana kot v plezališču.
V tretjem cugu je vmes škrbina, kjer je potrebno prestopiti iz enega stolpa na drugega. O tistem delu še nimam ravno izoblikovanega lepega mnenja… Kot drugega v navezi te vrv namreč vleče naprej, ti pa moraš splezati še navzdol in šele nato iti na drug stolp (vmes pod nogami je kar nekaj lufta ). Vseeno sem bila hvaležna svojemu soplezalcu, da me je imel »na kratko« (nič drugače kot doma torej 
).
Smer začini proti koncu le še en boulder gib-midva sva ga videla že od daleč, saj je bil edini del smeri, popacan z magnezijem (po mojem mnenju si tista dva giba zaslužita višjo oceno od IV+).
Skala je celotno smer »adijopamet« dobra, razčlembe odlične, dovolj možnosti za sprotno varovanje.
Po približno uri in pol sva prišla do vrha. Smer se konča na udobnem vrhu z vpisno knjigo smeri. Od tam se že vidi koča, ki me je premamila s svojimi miškami (Matej je še hotel kaj splezati, ups 
). Tako so nama Spominska Čerin Milan in še kakšna druga smer ostale za prihodnje obiske teh eksotičnih plezalnih koncev.
Dostop je drugače po planinski poti iz Prtovča. Po eni uri je na desni strani poti velik možic-sledite mu po shojeni stezi in boste za razliko od naju prišli direktno do smeri (no, zdaj vem! 
).
Hvala za super idejo.
Morš imeti kar domišljijo da to najdeš.