Mali cekin

Po sili razmer sva iz Ljubljane štartali šele ob 9:00. S tem sva si zagotovili, da je bil strah pred mrazom zagotovo odveč, moram pa priznat, da bi se vstajanja ob taki uri za hribe lahko navadila.

Na krasno avgustovsko soboto sva tako z Anjo  (AK Rinka) iz Jermance krenili v Repov kot.
Repov kot je bila že nekaj časa moja velika želja in verjamem, da bi težko dobila boljši dan ali družbo, za prvi obisk tega slikovitega in samotnega (kar ga meni dela še lepšega) konca.
Zaradi časovnice, ki je narekovala premalo ur za kakšno resnejšo turo, sva se odločili za smer Mali cekin (V, 160m).
Prvi cug je padel name in ponudil estetsko plezanje v pravih pakleniških platah, z relativno malo dobrega varovanja, je pa sonce, ki naju je (o)žgalo vsaj poskrbelo, da je guma res dobro prijela. V detajl se je zagnala Anja in samozavestno opravila, nato pa sva v četrtem cugu v lažjem in krušljivem svetu izplezali.
Iskanje abzajla nama na moje veliko veselje ni delalo preglavic in v dveh spustih sva bili že pri malici. Ja, fajn je plezat s puncami, takrat ziher ne boš lačen. Pa dolgčas ti tut ne bo, vsaj ne zaradi tišine:D.
Turo sva zaključili na božanskem sladoledu v Kamniški Toscani, kjer zadnje čase končam vse svoje ture v Kamniških in nič se ne branim nastanka kake nove tradicije – bojda strežejo tudi pivo! 🙂

Ker sem se v nedeljo ponovno podala v Avstralijo hodit, vam vsem želim uspešne in številne take ali drugačne vzpone in se že priporočam, če bi šel kdo kej zlezt konec avgusta.

Popravi objavo
Izbriši objavo