Po osvojenih 5000+ v Peruju sva z Bojano potrebovala nekaj odmora, a se je kmalu vrnila želja po gorah.
2.8. Begunjščica, Janc Mali, kratka, sladka, ravno toliko, da se ogrejejo prsti in se vrne občutek v vertikali.
Želela sva se priključiti skupni turi na planini Zapotok (3.8.). Za Srebrnjak sva bila pozna. Na forumih sva opazila, da je pot na Bavški Grintavec zaprta in da krešejo mnenja, ali se da ali ne, pa sva šla pogledat. Opozoril je res dovolj, podor je odnesel 5m poti in še nevarnost naloženega kamenja preži. Naprej ni več težav. Sestopila pa sva proti Bavščici, kar nama je vzelo 4 ure in vso pijačo. Vode iz potoka na planini nisva pila, ker je bila polna mrčesa, zato sva se odločila za sestop do avta. Vmes sva srečala naše. V Planici sva popoldan 4.8. prevzela fanta in skupaj smo odšli proti Bivaku I v Veliki dnini, kjer smo prespali. Snega je še nekaj. Zjutraj 5.8. smo po srednji grapi 100 m, III osvojili vrh. Sestopili, abzajlali smo po isti grapi. Fanta sta preštela, da se je v knjižico od aprila 2017 vpisalo cca. 60 oseb (tudi Meri in Silvo, prvenstvena).
8.8. popoldan sva z Bojano šla na Storžič. Kramarca mi spodaj še nikoli ni bila tako neprijetna. Veliko je zemlje in naloženega kamenja. Meni se je tudi izpulil kar velik in na prvi pogled trden stop. K sreči sem pazil in sem se z rokama zadržal. S kamnom, ki je k sreči zgrešil Bojano, je odšlo tudi nekaj moje psihe v dolino. Skala se je proti vrhu izboljšala in povrnilo se je razpoloženje. Sestopila sva po markirani poti skozi Žrelo. Od avta do avta sva potrebovala 2:55.
9.8. sva z Jezerskega, mimo Češke koče in preko Grintovčevega stebra 250 m, V/IV in 150 m podrtije I-III stopila na vrh. Previsni ozki kamin IV+ se nama je zdel težji od detalja prestopa iz lope V, a sva uživala v vertikali in v svežini ob zavedanju vročinskega vala v dolini.
LP, Bojana in Niko
Ni slabo … prav nasprotno. Ne za roditelja, še manj za mladinca!
PS: pravo čelado jima pa le privoščita. 😉