Kot vsi drugi sva bila tudi midva z Jasno v nedeljo na Vršiču. Po petih letih prisilne pavze sva bila spet skupaj na vrhu NŠG in bilo je enkratno, čeprav je vmes malo pihalo in so se podili čez neki oblaki. Smer po razu je še malo bolj podrta, kot je bila nekoč in nujno rabi novo kompaktno varianto. Drugič se vrnem z vrtalko ali pa vsaj s kladivom in klini 🙂 Abzajlala sva čez Vidovo smer. Lepo je bilo videti, da je v NŠG skoraj pol ferajna, stene tam naokrog smo dobesedno zasedli. Ta konec tedna pa nadaljujemo vzpone v Sexstenskih Dolomitih!