Ker smo minuli vikend (ponovno) uspeli sabotirati naš lastni tabor, oziroma je le ta odpadel zaradi slabše napovedi na zahodu, smo se Urban Bolta, Barbara Bajcer in jaz odločili pridružiti kamniškemu taboru Pipa miru. Gre za tradicionalno druženje, tokrat že 16. po vrsti, namenjeno ohranjanu spomina na kamniškega alpinista Mateja Mošnika.
Ob 6.00 smo se dobili na parkirišču v Beli, Urban in Barb nekoliko zmedena, saj sta pričakovala zbor kamniški alpinistov. Seveda so vsi razen nas ubrali pametnejšo pot čez Podvežak, ki je ob nošenju šotora, hrane in robe za dva dni plezarije zagotovo dosti bolj prijetna. Verjetno sem za vse skupaj kriva jaz, ker sem imela v planu le en dan plezarije v Vežici, pa tudi prepričana sem bila, da so Petkove njive vzporedno z Vežico. Nooo, pa jih je od zadnjega obiska teh sten nekdo očitno prestavil tja gor pod Dedca in smo se mučili s težkimi nahrbtniki. Pridobitev tega dostopa pa je bila, da je Urban pokazal levi obvoz mimo Skoka, ki v primeru mokre skale, kakršna je bila na to jutro, olajša marsikatero tegobo.
Mene je pod Vežico že (skoraj) čakal Kamničan Matic Grojzdek, vendar pa sta bila oba najina cilja, Lahova ali Akademska, popolnoma mokra. Medtem ko sva se midva posvetila iskanju suhe smeri v Vežici, sta Urban in Barb odrinila dalje proti Petkovim njivam, tam odložila robo in se zapodila v Vršiče. Najprej sta zlezla Lukmanovo smer IV+/III 130m, za katero pravita, da je zeloooo lepa, nato pa še Smer mimo votline IV/III 100m. Midva z Maticem sva v Vežici šla v Tik pred dvanajsto VII 200m, ki je delovala še najbolj suha, pa tudi za začetek hribovske sezone je pasalo videt svedrovce v steni. Smer je fantastična, je bil pa vsak drugi cug popolnoma moker, na srečo ravno tisti, katereg je dobil Matic (nekateri imajo očitno radi mokre :D), tako da je bila plezarija kljub svedrovcem kar resna.
Ker me je hribovski filing popolnoma prevzel in ker Matic še ni imel soplezalca za naslednji, sem se odločila ostati, pa čeprav nisem imela ne spalke, ne hrane in tudi ne šotora. Pa mi je bilo vse skupaj očitno namenjeno, ker je eden od kamniških alpinistov ravno odhajal v dolino in mi pustil hrano in spalko (HVALA!!!), Barb in Urban pa sta me prijazno sprejela v Vinkotov ogromni šotor za dve osebi (HVALA!!!). Kamničani so z nami delili svoje zaloge piva (HVALA!!!) in ob prijetnem večernem druženju je tudi zaokrožila tradicionalna pipa miru.
Naslednji dan je bila napoved slabša, tudi ponoči je deževalo, nekako pa se je vreme še obdržalo. Je bilo pa v steni kar precej frišno. Urban in Barbara sta ponovno napadla Vršiče, pritegnila ju je Lepa smer IV/III, 130m, klub opozorilom Kamničanov, da smer ni nič kaj lepa, oba se strinjata, da ima verjetno tako ime zato, da jo gre sploh kdo plezat 🙂 Nato sta napadla še Črno jamo IV/II-III 130m, Frančkova smer s Frančkovo oceno, zato je bila plezarija temu primerno resna. Midva z Maticem sva napadla Centralni steber VI+ (VI+,A0)/VI- 180m v Dedcu. Ponosna, da napadam prvo preplezano slovensko šestico, sem se v prvem cuhu skorajda stresla. Linija klinov vodi navgor, tam pa gladka plata, brez vsakega oprimka. Po desetminutnem beganju navzgor in v desno se nekako spomnim besed kamničanov, da je nekje smotan prestop v levo. Pa se mi nekako posveti, da je to verjetno tukaj, ob čemer sem morala splezat kar nekaj metrov navzdol in nato v levo, ter z zadnjimi atomi močmi čez detajl. Ponovno presenečena nad hribovskimi ocenami lahko rečem – če je to šestica, si noben frikovski 8a ne zasluži te ocene! Skala je v celi smeri dobra, smer je dobro nabita, ampak plezarija tehnično zahtevna, z obilo sloperjev in klocev, ki jih je potrebno pravilno nalagat. Priznam, pošteno sem se morala potrudit, da je šlo na frej! Bila sva počasna, tolažim se, da zaradi mraza, vsekakor pa vsa čast avtorjema smeri, Cirilu Debeljaku in Radu Kočevarju, ki sta to smer splezala davnega leta 1949. Opis njunega legendarnega doživetja si lahko preberete tule: http://www.gore-ljudje.net/novosti/48459/
To je bilo to, napoved je bila slaba, zato smo popoldne vsi na brzino pobrali šila in kopita in odbrzeli nazaj v dolino. Fantastičen vikend v fantastični družbi! Hvala vsem! 🙂
Še nekaj fotk…