V soboto zjutraj sva si z Bečkotom najprej vzela nekaj časa za podrobnejše spoznavanje Bodentala (#pripravanaturo), nato pa na polno zarinila v Žleb (med Palcem in Zelenjakom). Zadnjih dvesto višinskih metrov na smučkah ni šlo več, peš pa tudi skoraj ne – razen zadnjih nekaj metrov, se je udiralo prek kolen. Smuka nato je bila presentljivo dobra.
Včeraj pa sva z Johnyem prek Lenuhove grape stopila na vrh Begunjske Vrtače ter v dolino odsmučala preko Šentanskega plazu. Da je bil vzpon vsaj malo “alpinističen”, je proti vrhu poskrbelo močno sneženje.
Še to: s parkirišča nas je skoraj hkrati štartalo šest in vsi smo zavili v Lenuhovo.
Kako da nista šla na Stol? a je bla gneča? 😛 😀