Tabor Vrata 2017

Bil je in to je najpomembneje. Več o njem in njegovi uspešnosti bo napisal vodja, če bo želel, jaz se bom raje osredotočil na najin (z Urbanom) vzpon v Skalaški z Ladjo. Bujenje ob 5. in odhod izpred Šlajmarce pol ure kasneje. Dostop brez težav do smeri, kjer sva iz razdalje nekaj metrov opazovala dve mami kozi z mladima. Niso se dali motiti, čeprav so naju opazili. Po nekaj minutah se jih naveličava oz. pustiva pri miru in zaplezava. SPrva brez vrvi, pod zloglasno vstopno zajedo zajedo z njo. DO Hlebca gre gladko, do Skalaškega turnca prav tako. Tam sva malo čudno gledala tisto trojko, ki bi ji pripisala kakšno oceno več, ampak itak ni bilo druge kot izbire kot direkt čez njo, nato pa čez meni res lepo plitko zajedo. Do Gorenjskega turnca nato zopet solo vse do kamina, ki bi mu tudi pripisal kak plus več kakor ga ima (IV oz.IV+). Potem pa borba po II/III in čez neke IV do Ladje. Vrvi jo nameni Urbanu, ki je na sidrišču nekam globoko požiral. Pa mu ne bi bilo treba, je šel čez kot veverica. 😉 Do vrha nato brez težav. Še najbolj tečen je bil sestop. Po rošenju je bilo vse mastno, kot sam vrisk. In s čelko sestopati po mastni Bambergovi tudi ni mačji kašelj. Pravzaprav je bil ta mačji kašelj tako velik, da sva ne mestu mastne plate raje vrgla štrik in se spustila ob njem. Tudi vsega hudega je bilo enkrat konec – v Luknji, nato pa le še avtopilot do Šlajmarce, kjer sta naju Manca in Vinko čakala … s pivom – ob 22.30. Kapo dol obema! =D Skratka tura z velikim T in tudi vsem ostalimi črkami. Fino je bilo – še bo treba it. 😉 lp MatejTudi z Meto sva se udeležile tabora, družbo sta nama delala Luka in Barbara.Skupaj smo jo mahnili po Slovenski,prva hribovska plezarija po nesreči , tako da je Meta peljala vijake in sponske ploščice v hribe, preden jih poberejo iz gležnjev. Skratka, preživeli smo lep skupen dan v steni. RokSam sem prejšnji vikend v Vratih opravil dva vzpona. Južni greben Škrlatice (IV/III, 350m), z Anžetom Skalaška z Ladjo v Triglavu (V+/IV+, 1000m), z Ogotom Z Anžetom sva se odločila za kondicijsko, ne pa tudi plezalsko zahtevno turo. Ves dan je pripekalo sonce, tako da naju je lepo cvrlo in nama je še pred koncem smeri zmanjkalo vode. Prijetna plezarija, nobenih naprezanj, tudi smer je solidno opremljena. Pa še en nasvet: tik predno stopiš na vrh Škrlatice, si glasno poj ali žvižgaj, drugače lahko presenetiš Čehinjo na Čehu… Drugo turo je opisal že Ogo, samo še nekaj mojih utrinkov: biti na Gorenjskem turncu je nekaj najlepšega, kar lahko hribovc doživi, Ladja kot detajl zelo lepa, smer se vleče in je kar ni konca, sestop v mokrem in v temi čez Plemenice pa res res smotan. Ampak konec dober vse dobro!