Znova sem se vrnil v martuljške konce… Iz petka na soboto smo trojica prijateljev prespali v bivaku III, zgodaj zjutraj pa smo se čez amfiteater odpravili na Široko peč. Sledili so še štirje gorniki, tako da se je sredi dopoldneva zgodil izjemno redek dogodek, da je na tem samotnem vrhu stalo kar 7 ljudi naenkrat. Naj kot zanimivost napišem, da je vpisna knjiga gor že od leta 1998 in da je vanjo vpisanih vsega 470 pristopnikov, torej okoli 25 na leto. Nato smo se preko “tisočerih” stolpov in stolpičev namenili v smer Dovškega križa. Grebensko prečenje je slikovito in izpostavljeno, bolj kot tehnična zahtevnost (plezarija do III. stopnje) pa objektivno nevarnost predstavlja zeeeelo krušljiva skala. Po pristopu na Dovški križ je sledil spust v Vrata in naprej na zasluženo pivce!
