V petek sva s Tjašo plezale v Velikem draškem vrhu, in sicer smer Nebeška streha. http://aoradovljica.com/veliki-draski-vrh-prvenstvene/ Gre za zares fantastično linijo, poka, ki poteka čez celotno steno, preseka streho in se nadaljuje naprej do vrha. Najlepša linija ever. Kompaktna skala in miljon možnosti nameščanja frendov, hvala bogu, saj je v celi smeri en sam klin (plus najin nov v strehi), no, pa na parih štantih so tudi še ostali klini od redkih predhodnikov. Spodnji cugi po poki so vsaj meni, frikotu, nevajenemu džemanja pok, delali nekaj problemov, ampak sem sfajtala, za Tjašo je bilo pa itak izica. Strehe se je lotila Tjaša, najprej na tehniko, in se POŠTENO namučila, da jo je opremila. Poka ki seka streho, namreč tvori eno tako polmetersko polico, frende je zato potrebno nameščati zelo globoko. Ko sva imele enkrat opremljeno, je bila izica, obe sva jo splezale iz prve. Nato sem se jaz nekoliko, ampak dosti manj kot Tjaša, namučila, da sem pobrala dobro nameščeno varovanje ven. Do vrha je vodila poka, ki si jo je zaželela Tjaša, z veseljem sem ji prepustila vodstvo, saj moram sama še malce povaditi džemanje. Sledil je uizi sestop, kopanje v Kredi in adrenalinska vožnja do Petrola. Lovile sva namreč sekunde do devete ure, ko je še možno kupiti pivo. Tega sva si pošteno zaslužile, ker gre glede na podatke za prvo popolnoma prosto ponovitev smeri (ena naveza je bila že čez ta težek cug, pa je zaradi dežja zgoraj potehničarila). Vsekakor pa se obe strinjava, da je smer lažje splezati prosto, kot pa tehničariti. V soboto sem sem zmenila s kolegom iz AO Kamnik, Maticom Grojzdkom, za uživantsko plezarijo v NŠG. Splezala sva Spominsko Srečku Rihtarju, IV-. Vrhunska smer v vrhunskem vzdušju, koncert in smeh na vsakem štantu 🙂 Izstop sva malce zasolila in udarila direktno varjanto čez streho, tako je bila linija dosti lepša. Danes sva z Andrejem plezala v Planjavi, smer Ritka. Po moji dvourni borbi s kladivom v roki v krušljivi plati ter Andrejevem neodobravanju krušljivega sveta sva se odločila obrniti. Izvrstna izkušnja borbe, po kateri se počutim ‘a little bit less’ friko 🙂 Pa seveda ponovno izvrsna družba! Lepo je imeti toliko dobrih soplezalcev! 🙂